Razvoj požara in v katerem trenutku smo najbolj uspešni?

Ali lahko ustvarimo okolje brez požarov?
Lahko, če bi pretiravali in bi npr. spali na pločevini in se z njo tudi pokrivali.

Zagorelo bo še, vendar ni nujno, da zaradi tega nastane požar večjih razsežnosti, žrtve pa so v tem času, ki ga živimo nepotrebne.

Odstranimo vir toplote: izklopimo električno napetost in ukinemo kratek stik, izključimo kuhalno ploščo, ohlajamo žarišče požara in
pregreto gorljivo snov, …

Za gorenje so pomembni trije elementi

Odstranimo gorljive snovi od mesta požara: zapremo dotok gorljivega plina, odmaknemo preostanek gorljive snovi,….

Zmanjšamo % kisika v okolici žarišča z gasilnimi sredstvi: CO2, prah, s pokrivanjem, …

Pri gašenju smo uspešni, če nastanek požara čim prej odkrijemo in odvzamemo enega od treh elementov.

Razvoj požara v prostoru, ki nima vgrajenega AJP.

V veliko pomoč nam je učinkovito avtomatsko javljanje požara (AJP)

Osnovo AJP predstavlja javljalnik.

Poznamo vsaj 10 načinov detekcije dima in plamena.

Javljalnik prej kot človeško oko, uho ali nos zazna spremembo v okolici.

Razvoj požara, v prostoru kjer je vgrajen AJP.

AJP kot del aktivne požarne zaščite ima pomembno vlogo pri:

• alarmiranju in s tem varnem umiku prisotnih iz objekta na zbirna mesta
• omogoča laikom varno gašenje začetnega požara
• obveščanju gasilcev o nastanku požara
• zmanjša neposredno in posredno škodo

Primeri, ko se pred nastankom požara pojavi pregrevanje z izparevanjem in posledično prisotnost dima:

• Pregrevanje gibljivih delov strojev
• Kratek stik na električnih napravah
• Vpliv likalnika na gorljivo podlago
• Vpliv drugih grelnih naprav na snovi v bližini
• Pozabljena hrana na štedilniku
• ipd.

Značilnost teh vzrokov je, da se najprej pojavi pregrevanje snovi in nato izparevanje s prisotnostjo dima, ki lahko traja več ur ali dlje in šele nato nastane požar.

Kje vse se lahko uporabi AJP?

Praktično povsod.

Najpogosteje ga srečamo na objektih, ki so zakonsko opredeljeni zahtevi po vgraditvi aktivne požarne zaščite, rednemu pregledu in vezave na ustrezno službo, z upoštevanjem Tehnične smernice Požarna varnost v stavbah TSG-1-001:2019 in SIST EN 54 (Sistemi za odkrivanje in javljanje požara in alarmiranje) in SIST EN 50136 (Alarmni sistemi – Sistemi in oprema za prenos alarma).

Ministrstvo za okolje in prostor: Požarna varnost v stavbah

Shema prenosa alarma ustrezni službi vključno s sistemom vstopa z gasilskim ključem, da se izognemo zamudnemu vstopu gasilcev in nepotrebni dodatni škodi.

Zelo redki orjemo ledino s sistemi, ki bi ga vgradil lastnik, ki se zaveda…

• Najboljši predpis je zavedanje lastnika
  Najboljši preglednik je lastnik, ki se zaveda v kaj je investiral in redno, po priporočilih proizvajalca ali enkrat na mesec preveri delovanje AJP.

Kakšen sistem Avtomatskega javljanja požara in javljalnik in sistem naj si izberem za „domačo“ uporabo, oziroma sistem katerega bom vgradil, ker se zavedam?

Na trgu je precejšnje število javljalnikov, ki delujejo samostojno, javljalnikov, ki se povezujejo žično ali brezžično v sistem. Slednji se nato lahko nadgradijo z napravami za prenos alarma na GSM telefone ali kako drugače lastnikom, svojim najbližjim, sosedom, zaposlenim ali gasilcem.
AJP ima najprej nalogo opozoriti vse v objektu, da se lahko varno umaknejo po evakuacijskih poteh na zbirna mesta.
Vse pogosteje se pojavlja, da z AJP lastniki varujejo svoja stanovanja, hiše, poslovne prostore ipd., v kombinaciji z vlomnim varovanjem.

Sistem solo javljalnika je smiseln za zaznavanje monoksida, ker je brez vonja in barve in te mora opozoriti, da se umakneš na prosto ali pa da ne vstopiš, ko ga zaslišiš za vrati.

Taka kombinacija bi bila najbolj uporabna v več stanovanjskih objektih in strnjenih naseljih.

PREDNOSTI

• Opozori te ob najmanjšem dimu
• Ob aktiviranju opozarjajo širšo okolico in tudi preko Wi-Fi, Ethernet, WCDMA in GSM pošlje alarm dalje izbranim prejemnikom

Kombinacija je uporabna za samostojne objekte, ki stojijo na samotnih krajih kot npr.: planinske koče, stanovanjske hiše, vikendi, ipd.
Nadomesti lahko velike sisteme AJP, ker se naprave samo testirajo in sporočajo status napake, pravilnega delovanja in še vrsto drugih statusov glede na potrebo.
Primerni so tudi za pomembne objekte, kot so šole, vrtci, muzeji, cerkve,… Žal teh sistemov zakonodaja še ne opredeljuje kot učinkovit AJP, vendar je najboljši zakon zavedanje lastnika in če le ta izvaja še obdobne preizkuse in skrbi za servisiranje je tak AJP zanesljiv.

Še bolj bomo uspešni, če AJP kombiniramo s sistemi samodejnega gašenja.
Ne zanašajmo se na to, da bo soseda opazila požar pri nas in ustrezno ukrepala.

“kjer je dim, bo enkrat kmalu tudi ogenj”.
Dim pa tehnologija že zna zaznati. Pa še poceni je in ves čas prisotna in sposobna tudi obveščanja preden se ogenj pojavi!!
Ja teta Tehnologija obvlada vse načine komunikacije. Wifi, sms, mail, telefonski klic…..
In teta Tehnologija zna obvestiti lastnika, soseda, hišnika, teto Meto itd. Lahko pa kar lokalne gasilce.
Verjamem da le ti raje prezračijo stanovanje, kot gasijo nevarne ognjene zublje.
Tisti pregovor v prevodu: “bolje preprečiti kot zdraviti” (v originalu se bolje sliši) je še kako izvedljiv v 21. stoletju.
(Roman Štremfelj objavil na Facebook)